Zakaj pa ne? Pa dajmo! Vsi poznamo različne družabne igre kot so: človek, ne jezi se, karte, spomin, domino in monopoli.
Radi smo jih igrali, ko smo bili majhni, radi jih igramo še danes, če je le priložnost za to, ker so odličen povod za druženje, so poučne, nam krajšajo čas in so vedno znova zanimive. Vse te gre so nam lahko osnovna ideja za nastanek novih, ki jih oblikujemo tako, da se z njimi učimo in dosegamo cilje iz učnega načrta.
Predstavljamo vam predlog didaktične igre. V izdelavi iger se lahko preizkusite tudi sami. Veliko sreče in dobre volje.
GRADIMO CESTE
Igralci si pravično razdelijo igralne lističe/kartončke z različnimi motivi. Vsak svoje lističe/kartončke postavi v kupček pred sabo tako, da motiva ni videti. Dogovorijo se, kdo bo začel z igro (kdo bo igral prvi) in v katero smer bo igra tekla.
Igralec, ki začne igro, pobere s svojega kupčka prvi (zgornji) igralni listič/kartonček in ga položi na mizo. Igralec, ki je naslednji na vrsti, s svojega kupčka pobere prvi (zgornji) igralni listič/kartonček. Položi ga k že položenemu lističu/kartončku tako, da se motiv nadaljuje. Če pobere/obrne listič/kartonček, s katerim ne more nadaljevati motiva, listič/kartonček položi na dno svojega kupčka.
Vsi naslednji igralci nadaljujejo igro na enak način. Igra je končana, ko vsi igralci porabijo vse igralne lističe. Lahko pa je igra končana, ko prvi igralec porabi vse igralne lističe/kartončke in je zmagovalec.
OPOMBA: Pravila za igro lahko oblikujejo tudi učenci po svoje.
Ko je bil sin v prvem razredu, smo govorili: »Ta bo pa matematik!«. V drugem razredu pa so nastopile težave.
Kar naenkrat je znova računal na prste do 7, ko pa so pričeli z računanjem s prehodom s pomočjo rožičkov, pa je nastal totalen kaos. Vsak dan smo se borili s kopico računov za domačo nalogo in sploh nisem razumela, ali stoka zaradi prevelike količine računov ali ker ne razume, kaj naloga od njega zahteva. Oborožila sem z vsemi domačimi didaktičnimi pripomočki in sin je pričel s štetjem in računanjem brez zapisovanja. Najprej si je pripravil škatlo za jajca, 10 rdečih in 10 modrih kock. Račune do 10 je tolikokrat ponovil, da na primer 9 kock ni več dajal v škatlo zaporedoma, ampak je že na pamet vedel, da bo uporabil vse razen ene. Pomagal si je tudi z abakom.
Ugotavljam, da otrokom manjka številska predstava in da jih prezgodaj usmerimo v reševanje abstraktnih računov, brez preštevanja kock, igrač, palčk in ostalih njim ljubih pripomočkov, ki bi jih motivirali in jim olajšali računanje. Zato, drage mame, ponudite svojim otrokom pomoč, naj preštevajo svoje igrače, jih dodajajo ali odvzemajo ter razložijo, kaj počnejo. Pridobili si bodo boljšo številko predstavo in tudi lažje spopadli z zahtevnejšimi nalogami.
Najboljša gradiva, ki sem jih uspela poiskati za svojega otroka, so gradiva za matematiko Naša ulica, ki temeljijo na številnih zgledih in izhajajo iz otroškega vsakdana. Z raznovrstnimi učnimi pripomočki, kot so nazorne fotografije, ilustracije, koraki reševanja ipd., postopoma gradijo od konkretnega k abstraktnemu. Pot do znanja je igriva, iskriva in zanimiva, tudi za učence, ki jim gre računanje težje od rok!
Špela Novak, mamica drugošolca
